4. septemberj
Danes goduje ROZALIJA
Ime Rozalija izhaja iz italijanskega imena Rosalia, ki jo enako kot različico Rosaria razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Rosa. To pa se povezuje z latinsko besedo rosa v pomenu besede »roža«, oziroma rosarium »rožni grm«.
Ostale različice imena: Rosalka, Roza, Rozala, Rozalia, Rozalja, Rozalka, Ruža, Zala, Zalika, Zalka, Zalica, Zalči, Zalč.
4. september 1844
LJUBLJANA PRVIČ OMENJENA KOT GLAVNO MESTO SLOVENIJE
4. septembra 1844 so v prilogi časopisa Kmetijske in rokodelske novice prvič imenovali Ljubljano za glavno mesto Slovenije.
Ime Slovenija naj bi se sprva kot geografski nato pa kot političen pojem pojavil v 19. stoletju, čeprav ima večstoletno predzgodovino. Ime Slovenija izvira iz imena ljudstva Sloveni (Sklaveni), katerega preostanek so Slovenci in Slovaki, ki so svoje izvirno ime ohranili v ženski obliki Slovenka. Slovenija je torej dežela Slovenov oziroma Slovencev (tudi Slovincev, kot nas imenujejo Čehi in Slovaki). Ime Slovenija naj bi zanesljivo obstajalo najmanj že od 6. stoletja, in sicer v latinščini kot Sclavonia ali Sclavinia. Na nekdanjo poselitev današnje Hrvaške s Sloveni spominja ime Slavonija. V nekdanjih rimskih provincah Pannonia, Noricum, Raetia, Vindelicia so se imenovali s skupnim imenom Sloveni ali Slovenci, v nemščini Slawen, Slowenen in Wenden. Z latinskim poimenovanjem so skoraj do 16. stoletja imenovali latinski pisci jezikovno in verjetno tudi etnično področje, ki so ga zgodovinsko naseljevali Slovenci. V tem oziru lahko razumemo tudi Trubarjevo nagovarjanje Moji ljubi Slovenci.
DNEVI LOVSKEGA STRELSTVA 2021
Državnega prvenstva v strelski kombinaciji Open 2021, ki je potekalo 4. septembra 2021 na strelišču Gaj – Pragersko, se je udeležilo 88 tekmovalcev. Strelsko tekmovanje so si med drugim ogledali tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve dr. Božo Predalič in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja ter predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Slednji je ob zaključku tekmovanja skupaj s predsednikom Lovske zveze Slovenije mag. Ladom Bradačem in predsednikom Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Matijo Jancem podelil priznanja najboljšim strelcem in strelkam ter ekipam.
V okviru prireditve je potekal sejem razstavljavcev lovskega orožja, optike in druge opreme. Sodelovalo je tudi Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki je organiziralo srečelov in zbiralo sredstva za humanitarne namene. Lovci so v humanitarne namene prispevali 2.115 evrov.
LZS se za pomoč pri izvedbi dogodka zahvaljuje Rogistom ZLD Ptuj-Ormož, Komunali Slovenska Bistrica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pragersko, Turističnemu društvu Breza Pragersko Gaj in Gostilni pri Martinu v lasti Martina Skrbinka, podjetju Toyota Center Ljubljana, podjetju Stella d.o.o. in Jerman-I d.o.o. ter podjetjema Night Pearl in A-TEC Slovenija.
VIR: Lovska zveza Slovenije
FOTO: Bojan Gorenc, Lovska zveza Slovenije
MOŽNA JE TUDI PRISILNA IZSELITEV
Po dveh požarih v stanovanjskem bloku v Slovenski Bistrici so se stanovalci sestali s predstavniki občine, centra za socialno delo in policije. Občina je za problematičnega stanovalca, ki ga sumujo požigov, poiskala nadomestno stanovanje
Stanovalci bloka iz Kolodvorske ulice v Slovenski Bistrici so se za zaprtim i vrati sešli s predstavniki občine Slovenska Bistrica, centra za socialno delo in policije. Kot smo poročali, so stanovalci ogorčeni in prestrašeni, saj je je v njihovem bloku zagorelo dvakrat v enem tednu. Prepričani so, da je ogenj zanetil problematični stanovalec, ki je bil po prvem požaru pridržan in ponovno izpuščen na prostost. Pri drugem požaru so gasilci zaradi nevarnosti evakuirali stanovalce. Stanovalka je bila tudi poškodovana in prepeljana v UKC Maribor.
Skušali ga bodo takoj preseliti
V obeh primerih še poteka kriminalistična preiskava, zato več informacij za zdaj ni na voljo. Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so v letu 2020 na tej lokaciji večkrat intervenirali in pri tem izvedli vse ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili. Letos so že obravnavali kaznivo dejanje grožnje, šest kršitev javnega reda in miru ter trikrat odredili pridržanje.
Stanislav Mlakar, podžupan občine Slovenska Bistrica, je po sestanku povedal, da so za problematičnega stanovalca poiskali nadomestno stanovanje. Moškega, ki naj bi bil tudi zasvojenec, bodo skušali takoj preseliti, če jim pa to ne bo uspelo oziroma če se stanovalec s tem ne bo strinjal, bodo ubrali sodno pot (prisilno izselitev). Stanovalci upajo, da bo res tako in jim problematični stanovalec ne bo več grozil in ogrožal njihovih življenj.
Odklonil pomoč centra za socialno delo
Vprašanje, kako obravnavajo problematičnega stanovalca, smo naslovili tudi na Center za socialno delo Maribor, kjer pravijo, da so se v nudenje pomoči posamezniku vključili že ob prvi prijavi stanovalcev. Na pobude in prijave, ki jih prejmejo, se namreč vedno odzovejo, ob nudenju pomoči posamezniku ali družini jih zavezuje zakonodaja o varstvu osebnih podatkov, zato podrobnosti o konkretnem primeru ne morejo razkrivati. “Na splošno lahko pojasnimo, da v primerih, ko gre za polnoletno osebo, ki ima težave, skupaj z njo in socialno mrežo poskusimo najti najboljše možnosti za rešitev situacije, v kateri je. Tudi v tem primeru smo opravili kar nekaj obiskov na domu in poskusili uporabnika motivirati za vključitev v storitve v okviru pristojnosti centra za socialno delo in zunaj njega. Žal je tovrstno sodelovanje odklonil. Vključitev je prostovoljna in center nima mehanizmov, da bi kogarkoli vključil brez njegovega soglasja,” pojasnjuje Ružica Petrovič, pomočnica direktorice CSD Maribor.
Rešitve iskali že prejšnji teden
Pretekli teden so se sestanka, z namenom nudenja pomoči in iskanja rešitev, na pobudo centra za socialno delo udeležili predstavniki Občine Slovenska Bistrica, Policijske postaje Slovenska Bistrica in Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica.
“Občina je začela iskati drugo nastanitev za stanovalca, ki v tem okolju ni sprejet. O konkretno očitanem dejanju požiga ostrešja ne moremo soditi in podajati ocene, saj omenjena dejanja raziskujeta policija in tožilstvo, ki sta pristojna za obravnavo in raziskavo kaznivih dejanj. Takšna dejanja odločno obsojamo in se zavedamo, da bi lahko bila ogrožena življenja in premoženje stanovalcev. CSD se ves čas aktivno vključuje v rešitev problematike, v skladu z našimi pristojnostmi in pooblastili in upoštevanjem koristi vseh vključenih,” je še povedala Ružica Petrovič.
VIR: Tomaž Ajd, Večer
FOTO: Stanovalci bloka v Slovenski Bistrici so ogorčeni in prestrašeni, saj je v njihovem bloku zagorelo dvakrat v enem tednu (Sašo Koprivnik)
PODPIS TREH POMEMBNIH NALOŽB NA PODROČJU PROMETNE INFRASTRUKTURE
Župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar je v sredo, 4. septembra 2013, v prostorih Občine Slovenska Bistrica z izvajalci del podpisal pogodbe tri pomembne naložbe na področju prometne infrastrukture.
Podjetje Gradnje Žveplan iz Celja bo obnovilo lokalno cesto Urh – Ramšakov križ. V okviru projekta bodo uredili tudi ustrezno vertikalno signalizacijo in prometno opremo.
Cestno podjetje Ptuj bodo rekonstruiralo lokalno cesto Pečke – Slovenska Bistrica. Z obnovo bodo modernizirali vozišče skozi naselje Kočno.
Tretji projekt, obnovo Partizanske ulice v Slovenski Bistrici z izgradnjo rondoja na križišču s Slomškovo ulico, pa bo izvedlo bistriško podjetje Krt Gradbeništvo. Istočasno bodo obnovili tudi razsvetljavo ob krožnem križišču in povezavo do Ulice ob stadionu.
Vsi trije projekti so skupaj vredni dobrih 750 tisoč evrov. Občina prispeva nekaj več kot 135 tisoč evrov, ostali denar pa sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Naložbe bodo začeli uresničevati v ponedeljek, 9. septembra, z deli pa bodo zaključili predvidoma do konca oktobra.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
NAMENU PREDALI VEČNAMENSKI OBJEKT NA POKOPALIŠČU
4. septembra 2008 so na pokopališču v Slovenski Bistrici predali namenu večnamenski objekt (mrliško vežico).
V novem objektu so poleg mrliških niš z mini kuhinjami tudi prostori za zaposlene in pogrebnike, sanitarije in večja dvorana, v kateri bodo odslej tu potekale tudi pogrebne maše in slovo od pokojnikov. To bo močno poenostavilo pogrebni obred. Do sedaj so morali namreč pokojnika prenesti iz mrliške vežice na pokopališču v ž. c. sv. Jerneja, po opravljeni maši pa nazaj na pokopališče oz. do groba.
VIR: Večer
FOTO: Večnamenski objekt na bistriškem pokopališču (Peter Bradan)
NADZORNI SVET IMPOLA PODPRL OVADENO UPRAVO
Mariborski kriminalisti so konec avgusta zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadili Jerneja Čokla, predsednika uprave Impola, in člana uprave Vlada Leskovarja, danes je o tem razpravljal tudi nadzorni svet družbe, ki ga vodi Milan Cerar. Proti Čoklu in Leskovarju so kriminalisti okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru podali ovadbo in v njej zapisali, da naj bi s podpisovanjem škodljivih pogodb med Impolom in družbo Upimol 2000, ki je v večinski lasti Impolovih menedžerjev, povzročila podjetju za več kot 34 milijonov evrov škode. Ovadena sta zlorabo zanikala, danes pa so nadzorniki delniške družbe ugotovili, da ni nobenih znamenj oškodovanja. V izjavi za javnost so sporočili, da soglasno podpirajo upravo, hkrati so ji naložili, da mora še zagotavljati vse pogoje za nemoteno poslovanje.
VIR: D. U., Delo
ZAČEL SE JE BISTRIŠKI TEDEN
S slavnostnim govorom predsednika Skupščine občine Slovenska Bistrica Slavka Kleindiensta se je včeraj začel bistriški teden, ki ga že šesto leto prirejajo turistični delavci Slovenske Bistrice. Na uvodni slovesnosti so zapele kmečke žene iz Zgornje Ložnice, ki so potem še ličkale koruzo (ta stari družabni običaj vidite na posnetku Dragana Grašiča). Zaigrala pa je tudi godba na pihala s Spodnje Polskave.
Vsako leto se na tradicionalnem bistriškem tednu predstavlja ena izmed vasi. Letos je to — kot smo že poročali — Šmartno na Pohorju, tako da program poteka vzporedno v Slovenski Bistrici in na Šmartnem.
Na včerajšnjo otvoritev je prišlo kakšnih 500obiskovalcev, organizatorji pa računajo, da jih bo današnja degustacija vin pritegnila še več. Okušati bo mogoče tudi v Novem Sadu z zlatom nagrajeni sauvignon in druga vina. Pokrovitelj tedna je Impol.
VIR: Peter Jančič, Večer
FOTO: Dragan Grašič
VODOVOD TUDI NA PRAGERSKEM
Na zadnji seji sveta pragerske krajevne skupnosti so razpravljali tudi o gradnji vodovodana območju Pragerskega, Gaja, Leskovca ter Spodnje in Zgornje Polskave
Izvolili so 13 članski pripravljalni odbor, ki naj bi čimprej pripravil vse potrebno za začetek gradnje. Te dni bodo sklicali tudi zbore volivcev, na katerih bodo občane podrobneje seznanili z gradnjo vodovoda in se z njimi pogovorili tudi o zbiranju sredstev. Vodovod bi namreč lahko gradili le, če bi razpisali krajevni samoprispevek. Občani prizadetih vasi že plačujejo samoprispevek v okviru bistriške občine, vendar bi dali nekaj denarja tudi za vodovod.
Mimo tega so na seji obravnavali pritožbe občanov zoper plačilo krajevnega samoprispevka za že asfaltirano cesto Slovenska Bistrica-Ptuj. Ugotovili so, da se pritožujejo zlasti tisti, ki se niso udeležili zbora volivcev, na katerem so ta samoprispevek sprejeli. Zato marsikateri občan še danes ne ve, za kakšen namen plačuje samoprispevek.
Sploh pa so se občani pritoževali, da so premalo seznanjeni z delom krajevne skupnosti in bo zato le-ta postavila nekaj oglasnih desk na Pragerskem, v Gaju in Leskovcu ter redno obveščala občane o vsem, kar jih zanima.
Razpravljali so še o plačevanju komunalnega prispevka v občini Slovenska Bistrica. Temu prispevku občani Pragerskega nasprotujejo, ker menijo, da njihov kraj še ni urejeno mestno zemljišče. Tudi to vprašanje bo na dnevnem redu zbora volivcev.
VIR: A. Žunec, Večer
REGULACIJA POLSKAVSKEGA POTOKA
Skozi Pragersko teče tako zvani Polskavski potok, ki povzroča poleti ob vročini strahovit smrad. Ta potok kmetje ustavljajo, da z njim namakajo travnike in polja. Zato voda ne teče. V potok mečejo mesarji razne odpadke, ki jih voda ne more odnašati. Zato gnijejo kar v potoku in povzročajo smrad, ki je vzrok različnim boleznim. Ker teče potok tik ob železniški postaji in mimo Majcnovega prenočišča, je smrad iz tega potoka še bolj nadležen. Iz zdravstvenih in tujsko-prometnih ozirov je nujno potrebna regulacija Polskavskega potoka na Pragerskem, tako da bo voda zopet tekla, speljana pa naj bo tako, da ne bo ogrožala zdravja potnikov, ki se v vedno večjem številu ustavljajo na pragerski železniški postaji.
VIR: Večernik
ZORA JANŽEKOVIČ JE PRODAJALA JABOLKA ZA VPIS NA ŠTUDIJ MEDICINE
Priznana zdravnica, specialistka plastične kirurgije Zora Janžekovič, se je leta 1938 vpisala na študij medicine v Zagrebu. Za vpis je potrebovala 400 dinarjev. Ker jih doma niso imeli, se je znašla drugače:
Rok za vpis na zagrebško fakulteto se je iztekal. Zgroženo sem se zavedla trenutnega pomanjkanja pri nas doma, kar je ogrožalo možnost mojega vpisa. Edini izhod so bila jabolka, ki so bila v kleti pripravljena za prodajo. Tisto leto je bila letina obilna, kot že dolgo ne, odkup pa popolnoma ustavljen. Na vseh odkupnih mestih so bila nalepljena obvestila »Ne odkupujemo«. A v meni je vrela odločitev: »Moram prodati, saj je to sorta carjevič.« To so bila zelo iskana in pregrešno lepa jabolka, rdečelična in sočna.
Na lojtrski voz, pokrit s slamo, smo skrbno naložili okoli 200 kg dišečih lepotic in jih prekrili s pregrinjalom. Vpregla sem kobilo in sedla na desko, ki je bila spredaj položena čez stranice voza, ter se odpeljala v Spodnjo Polskavo, majhno vas, 4 km oddaljeno proti vzhodu. Spremljala me je boleča negotovost, ki jo lahko podoživljam še danes. Z grozo sem z vozom zavila okoli vogala in ustavila kobilo pred zaprtimi vrati skladišča ob lepi hiši, na katerih je bil nameščen listek: »Ne odkupujemo!« Otrplo sem strmela v krivični beli papir. Zlezla sem z voza in tresočih korakov obstala. Takrat se je podiral moj svet. Moja želja postati zdravnica je doživljala smrtni udarec. Čez čas se je na vratih hiše pojavil gospodar in zaklical: »Ne odkupujemo!« Po licih so mi polzele vroče solze skrajnega obupa. Ali naj prosim, ali naj pokleknem? Ne, tega vendar ne morem storiti! Pa je vredno! Za mojo medicino gre!
Hlipajoče sem neznanemu moškemu začela pripovedovati, da potrebujem za vpis na medicino 400 dinarjev, samo borih 400 dinarjev, ki bi jih rada iztržila za jabolka. Začudeno je strmel v neznano dekle, ki je želelo postati zdravnica. Počasi je pristopil k vozu, odkril pregrinjalo in poklical delavca, da je iztovoril voz.
Preplavili so me občutki čudne sreče. Moj vpis na medicino je bil zagotovljen. Omogočil ga je povsem neznani gospod, ki je za 400 dinarjev odkupil voz jabolk iz Pesjega grabna.
Postala sem brucka in 4. septembra 1938 v Zagrebu dobila indeks.
VIR: Zora Janžekovič: Kako je bilo, 2010, str. 18-19
FOTO: Indeks – študentska knjiga Zore Janžekovič z Medicinske fakultete v Zagrebu (Zora Janžekovič: Kako je bilo, 2010, str. 19)
ZAČETEK POUKA IN GOSPODINJSKI TEČAJ NA SPODNJI POLSKAVI
V šolskem letu 1934/1935 se je začel na spodnjepolskavski šoli hkrati dvojni pouk. Poleg učencev osnovne šole so 4. septembra 1934 stopile skozi šolska vrata tudi slušateljice trimesečnega gospodinjskega tečaja, ki ga je organizirala banovinska uprava. Učenci so bili razporejeni po razredih in oddelkih takole: v I. razredu oziroma v prvem šolskem letu 29 učenk in učencev, v II. razredu oziroma v drugem in tretjem šolskem letu 52 učenk in učencev, v III. razredu oziroma v četrtem in petem šolskem letu 57 učenk in učencev ter v IV. razredu oziroma v šestem, sedmem in osmem šolskem letu 41 učenk in učencev. V II. razredu so se to leto menjale kar tri učiteljice. Franja Podlesnik je učila do 1. novembra 1934, ko je na lastno željo odšla v Ribnico na Pohorju, Emilija Purkeljc iz Maribora do novega leta 1935, ko je bila z dekretom ministrstva prestavljena na Ptujsko Goro, in Pavla Topolovec s Ptujske Gore od 1. januarja 1935 naprej. Učni uspeh je bil to leto nekoliko boljši, uspešnih je bilo blizu 85 odstotkov, odličen je bil vsak deseti učenec oziroma učenka.
VIR: Mirko Munda Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 245
FOTO: Udeleženke gospodinjskega tečaja decembra 1935 (Album Irme Selinšek)
Rodil se je veterinar in planinec AVGUST KOCJAN
Avgust Kocjan se je rodil 4. septembra 1930 v Mozirju.
Po končani osnovni in srednji šoli v Celju se je vpisal na fakulteto za veterino v Zagrebu in jo uspešno zaključil.
Svojo službo je od leta 1956 opravljal v Slovenski Bistrici, kamor se je tudi preselil in se poročil z Bistričanko Ano, rojeno Bera (*1929). V zakonu sta se jima rodili hčerki Anete in Tanja.
Kocjan je poleg običajnega veterinarskega dela v ambulanti in na terenu (zdravljenje živine), bil skupaj s Karlom Erdlenom tudi med pionirji umetne osemenitve v Slovenski Bistrici.
Avgust Kocjan se je upokojil leta 1994.
Poleg službe je tudi čebelaril in bil navdušen planinec. Med leti 1975−82 je bil predsednik Planinskega društva (PD) Slovenska Bistrica, bil pa je tudi dolgoletni član nadzornega odbora PD in se je močno zavzemal za ureditev zemljiškoknjižnih razmerij med Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in PD Slovenska Bistrica v zvezi z nepremičninami pri Treh kraljih na Pohorju; to je bilo uresničeno šele leta 2007.
Avgust Kocjan je umrl 23. januarja 2007 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrci.
VIR: biografski-sb.si
O POPRAVILU CESTE LETA 1722
Poročilo predsednika komisije za izgradnjo komercialne ceste grofa Žige Rudolfa Wagensperga vladarju z dne 4. septembra 1722, ki je nadaljevanje teden dni starejšega, toda na žalost zgubljenega pisma. Grof govori o cestnem odseku med Slovensko Bistrico in Vojnikom. Pravi: »Cesto med Bistrico in Konjicami bo treba začeti kmalu in hitro popravljati, da bo uporabna za težje tovorne in vozove že v bližajoči se zimi, saj je od tega odvisna uspešnost trgovine in s tem proizvodnje. Cestni odsek med Bistrico in lesenim Rapanovim mostom je ravnokar v delu, vendar ga bo treba še posuti z gramozom in zravnati, ker ponekod temeljno kamenje ni dobro pokrito. Od Rapanovega mostu preko prve vzpetine do Grobel je cesta tako sprana od dežja, da se težki vozovi vanjo pregloboko vgrezajo in jo s tem kvarijo, pozimi pa se bo v kolesnicah nabiral led, ki bo skoraj onemogočal vožnje. Zato jo bo treba popraviti in zravnati do jeseni ali vsaj do nastopa zimske zmrzali. Od Grobel do Konjic je treba razen zaščitne ograje napraviti ob cesti tudi jarke, že obstoječe pa očistiti, da bo voda lahko odtekala s cestšča, sicer jo bo treba kmalu spet popravljati /…/«
VIR: Curk, Jože: Razvoj cestnega omrežja v Podravinju, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 87–88
FOTO: Prometno omrežje okoli leta 1700 (Zbornik občine Slovenska Bistrica II., str. 87)
