5. september
Danes goduje LOVRENC
Ime Lovrenc izhaja iz latinskega imena Laurentius; iz tega je tudi grško ime Laurentios. Eni raziskovalci ime Laurentius pojasnjujejo kot »izhajajoč iz mesta Lauretum pri Rimu«, drugi pa menijo, da je ime Laurentius izpeljanka iz imena Laurus, kar se povezuje z latinsko besedo laurus v pomenu »lovor, lovorova vejica«.
Ostale različice imena: Lovrencij, Lovro, Lorenc, Lorin, Loris, Voranc.
5. september
MEDNARODNI DAN OZAVEŠČANJA O POŠKODBAH HRBTENJAČE
5. semptembra je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki ga je razglasil ISCoS (International Spinal Cord Society), največje mednarodno združenje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in rehabilitacijo oseb po poškodbi ali bolezni hrbtenjače.
Poškodbe hrbtenjače so pogoste in imajo na posameznikovo življenje velik vpliv. Vendar njihov vzrok ni vedno samo smola, saj bi jih veliko bilo mogoče tudi preprečiti. Najpogostejši vzroki, ki povzročijo poškodbe hrbtenjače, so prometne nesreče z osebnimi vozili in motornimi kolesi, kjer si hrbtenjačo poškodujejo tako vozniki kot tudi njihovi sopotniki (pomembna je uporaba varnostnega pasu in ustrezno nastavljene višine naslona za glavo), športne poškodbe, npr. potapljanje oz. skoki v vodo (vedno je potrebno najprej skočiti na noge, šele potem na glavo), deskanje na vodi in na snegu, letenje z jadralnimi padali, delovne nezgode, padci z višin (nezaščiteni balkoni, …), padci iz dreves (nekatere vrste dreves so posebej nevarne, npr. češnja), ipd.
5. september 2015
ZAKLJUČEK 18. ŠPORTNIH IGER INDUSTRIJSKE CONE IMPOL
V soboto, 5. septembra 2015, smo na dvorcu Štatenberg organizirali zaključek 18. športnih iger Industrijske cone Impol, hkrati pa obeležili 190 let delovanja podjetja Impol.
Zaključnega dogodka se je udeležilo rekordno število ljudi v zadnjih letih, na dvorec jih je kljub nekoliko manj prijaznemu vremenu prišlo okoli 800. Zaključni dogodek je otvorila godba na pihala iz Spodnje Polskave, ki je zaigrala tudi Impolsko koračnico iz leta 1985. Zbrane sta nagovorila predsednik upravnega odbora Jernej Čokl in glavni izvršni direktor Edvard Slaček. Predsednik upravnega odbora je v svojem govoru med drugim zaposlene razveselil z novico, da ob jubileju vsak zaposleni v skupini Impol prejme nagrado v višini 190 evrov neto (izplačano v ponedeljek, 7. 9. 2015).
Premierno se je med programom predvajal tudi dokumentarni film o zgodovini podjetja Impol v režiji znanega novinarja Marjana Šrimpfa. Gledalci so bili nad filmom navdušeni. Po podelitvi pokalov in medalj najboljšim v posameznih disciplinah (16) športnih iger so vsi zbrani skupaj odprli šampanjec in nazdravili. Za zaključek uradnega dela smo razrezali še torto velikanko. Za zabavo, ki je trajala še dolgo v noč, je poskrbel ansambel Adonis.
Same športne igre, katerih se je udeležilo več kot 600 zaposlenih, so letos dočakale svojo polnoletnost, saj smo za zaposlene organizirali že 18. Pričele so se v petek, 28. 8. 2015, ko smo jih otvorili s pohodom v bistriški Vintgar, mimo Rimskega kamnoloma do Ančnikovega gradišča. Nadaljevale so se v petek, 4. 9. 2015, in dopoldan v soboto, 5. 9. 2015, na različnih športno-rekreacijskih lokacijah. Zaposleni so se lahko pomerili v kolesarjenju, kegljanju, šahu, taroku, streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju, pikadu, malem nogometu, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, atletskem mnogoboju, badmintonu, ribolovu in ulični košarki.
VIR: Impol.si
5. september 2014
90 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica praznuje 90 let svojega delovanja. Častitljiv jubilej so obeležili minuli konec tedna z več prireditvami. V petek, 5. septembra, so v Čebelarskem centru Slovenska Bistrica na Zgornji Bistrici za otroke in odrasle izvedli organizirano vodenje po čebelarski učni poti, degustacijo medenih izdelkov in razstavo likovnih del društva Paleta.
Namenu so predali še nove čebelarske panje. Predaje se je udeležil tudi župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar.
Dan kasneje, v soboto, 6. septembra, so se čebelarji predstavili na grajskem dvorišču, na osrednji slovesnosti v Viteški dvorani Bistriškega gradu pa so podelili društvena priznanja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
5. september 2014
BERTA FERJUC STARA 100 LET
V Domu starejših v Slovenski Bistrici je bilo v petek, 5. septembra, še posebej slovesno. Berta Ferjuc je namreč dočakala sto let. Najstarejša stanovalka bistriške enote Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane je hkrati tudi najstarejša občanka Slovenske Bistrice.
Za Berto Ferjuc so v domu pripravili krajšo slovesnost. Ob tej priložnosti so ji med drugimi čestitali župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak, vodja Doma starejših v Slovenski Bistrici Tanja Kajtna in Marija Bračič, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica.
Na citre pa je slavljenki zaigrala Ana Fric.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
5. september 2010
PORUŠILA SE JE MAROLTOVA JELKA
Maroltova jelka (Abies alba – bela jelka ali navadna jelka, tudi hoja) je bila posebnost Pohorja, saj je bila najdebelejša jelka v Sloveniji. Rastla je v zgornjem delu doline potoka Bistrica (Bistriški vintgar) pri vasi Urh.
Maroltova jelka je bila visoka 43,86 m in imela obseg v prsni višini 605 cm. V najboljših časih je vsebovala dobrih 42 m³ lesa. Njeno starost so ocenili na 250 let. Drevo je počasi propadalo, pred desetletji zaradi napada mravelj in gliv v spodnji del debla. Neurje in strela sta kasneje odlomila del krošnje. Prelom debla je bil v letu 1991 saniran. Ob pregledu stanja v letu 1996 je bilo ugotovljeno zelo slabo stanje in sanacija ni bila več mogoča. Mrtva skorja je prekrivala dve tretjini oboda, notranjost je bila trhla. Ob pregledu leta 1999 je bilo ugotovljeno tudi slabo stanje krošnje in tako je jelka nezadržno propadala.
Petega septembra 2010 se je porušila zaradi domnevno podtaknjenega požara.
VIR: Večer
FOTO: Maroltova jelka (Wikipedija)
5. september 2005
ŠEST DNI KULTURNIH IN ZABAVNIH PRIREDITEV
Do sobote, 10. septembra, bo na prostem ustvarjalo enaindvajset kiparjev; najboljša dela bodo zadnji dan prireditev nagrajena – Na festivalu folklore dvanajst skupin
Ta ponedeljek, 5. septembra, se v Makolah, kraju na obrobju Haloz, začne festival Forma viva 2005, ki bo trajal šest dni, do sobote, 10. septembra. “Prireditev bo toliko, da so nekateri izrazili dvom, ali nam bo organizatorjem vse uspelo izpeljati do konca. Naj vsem tistim, ki še vedno dvomijo o nas, zatrdim, da je strah, da letošnji festival, že tretji po vrsti, ne bi uspel, odveč,” je na tiskovni konferenci, katere rdeča nit je bila predstavitev makolskega festivala, zatrdil idejni oče festivala in predsednik Kulturno-umetniškega društva (Kud) Forma viva Makole Ivan Dvoršak.Nekakšen uvod v festivalsko dogajanje v Makolah in okolici bo nocojšnja razstava v cerkvi sv. Andreja v Makolah, ki jo bo odprl tamkajšnji župnik Marjan Banič. Ob 17. uri bo nastopil pevski zbor Delavsko-prosvetnega društva Pobrežje Maribor. Organizator razstave je Janez Krajnc, predsednik sekcije Plamen iz Ljubljane, svoja dela pa bo na ogled postavilo pet slikarjev, sicer udeležencev Forme vive, umetnostni varilci iz Ljubljane in ljubljanski kipar Jernej Strle. Ta bo razstavil kopijo razpela, ki ga je ob zadnjem obisku v Sloveniji poklonil pokojnemu papežu Janezu Pavlu II., izdelano iz dva tisoč let starega hrasta.Na festivalu bo, kot smo že poročali, sodelovalo enaindvajset kiparjev iz Slovenije, Španije, Velike Britanije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške ter štirje slovenski slikarji. Umetnine bodo ustvarjali na prostem. Festivalskega dogajanja ne bodo zaznamovali le umetniki, temveč tudi številne zabavne, kulturne, športne in turistične prireditve. “Program bo zelo kakovosten in raznolik ter primeren za otroke in za odrasle. Med odmevnejšimi prireditvami je treba omeniti turistični posvet z naslovom Turizem na podeželju in njegov razvoj, ki bo v sredo, 7. septembra, na gradu Štatenberg, ter uradno otvoritev festivala s predstavitvijo kiparjev v vinotoču kmetije Stojnšek, kjer bo udeležence pozdravila županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Živahno bo tudi v četrtek, ko bo v velikem prireditvenem šotoru v Makolah nastopila Nuša Derenda. Velika kulturno-zabavna prireditev se obeta tudi v petek, in sicer v Dežnem pri Makolah. V soboto, zadnji dan prireditev, bo v Makolah potekal festival folklore. Nastopilo bo dvanajst folklornih skupin iz vse Slovenije in otroška folklorna skupina iz Maribora,” je povedal Ivan Dvoršak. Zaključne slovesnosti v velikem prireditvenem šotoru za Osnovno šolo Anice Černejeve v Makolah zadnji dan festivala naj bi se po besedah Dvoršaka udeležila minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar, sicer pobudnik makolske forme vive, ter Vasko Simoniti, minister za kulturo. Na zaključni slovesnosti bodo podelili denarne nagrade trem kiparjem, ki bodo izdelali najlepše skulpture. Te bodo kot turistična znamenitost v kraju ostale tudi po zaključku festivala.
VIR: Sanja Verovnik, Večer
FOTO: Nagrajena skulptura Franca Černeliča, Forma viva Makole 2005
ZA VARNO POT ČEZ CESTO
Prvega šolskega dne so se tudi na bistriške prometnice, ob prehodu za pešce in predvsem v bližini šol postavili možje v modrem — prometniki, ki bdijo nad čim varnejšo potjo čez ceste.
Za varnost pešcev skrbijo v teh dneh tudi v drugih večjih naseljih bistriške občine. Friderik Kmetec (na fotografiji) pozna zakonitosti in pasti življenja, ki se odvija na cesti, do zadnjih odtenkov, saj je bil dolga leta šofer, zdaj pa kot upokojenec skrbi za varno pot v šolo bistriških šolarjev. Pravi, da je dela kar veliko, otrokom, pa tudi starejšim, ki se ne znajdejo v mestnem vrvežu, pomaga čez prehode za pešce. Tako kot njegovi kolegi, ki sta jih v akcijo vključili Zveza šoferjev in avtomehanikov iz Slovenske Bistrice in tamkajšnja policija bo do konca tedna vsako jutro in okrog poldneva skrbel za varnost pešcev prometnem vrvežu, ki se mu Bistričani lahko izognejo le z zgraditvijo obvoznice.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Večer
UNIČEVALCI FRESK
Slovenska Bistrica ima svoj grad in ta grad ima svojo preteklost, ki je ne gre prezirati. Grad tudi hrani vsaj nekaj dokazov svoje bogate preteklosti – takih dokazov, ki jih ni bilo mogoče odnesti. Bistričani so namreč lahko ponosni na izredno lepe grajske freske. Tega se prav gotovo zavedajo sami kot tudi zavod za spomeniško varstvo, saj so poskrbeli, da bi freske ohranili in primerno zaščitili.
Na žalost pa je ta zavest premalo, sploh, če je ni najti pri ljudeh, ki v gradu stanujejo.
Prav gotovo je šlo precej denarja za restavratorska dela na notranjem grajskem stopnišču, v tako imenovani viteški dvorani in v grajski kapelici, kjer del še niso končali. Na srečo je dvorana zaklenjena in vanjo ne more kdorsibodi. Stopnišča pa ni mogoče zapreti “za ves promet”, zato je spet načeto.
Kaže, da so glavni krivci otroci: stenske freske so namreč prav po otroško prisrčno počečkane do tiste višine, do koder sega otroška roka. Da pa ne bi vse krivde valili samo na otroke, je treba povedati, da tudi odrasli niso preveč obzirni. Na nekaj mestih se namreč dobro vidi, da so kratkomalo prebili omet čez freske, da bi podenj lahko položili električno napeljavo.
Če bodo v Slovenski Bistrici tako slabo varovali že enkrat popravljeno, se jim ne bo nikoli posrečilo uresničiti načrtov, ki jih še imajo z gradom.
VIR: Manfred Meršnik, Večer
FOTO: Bistriški grad v pred obnovo (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
ŽUPNIK MELHIOR ZORKO SE VRNE NA SPODNJO POLSKAVO
Krajevni odbor OF je moral vsak dan pošiljati svojemu predpostavljenemu organu, Okrajnemu odboru OF Slovenska Bistrica, poročila o dogajanju na Spodnji Polskavi. Tako je 30. julija 1945 odseku za notranje zadeve Okrajnega odbora OF Slovenska Bistrica sporočil, da vaščani niso zadovoljni, ker se namerava na Spodnjo Polskavo vrniti med vojno na Hrvaško izseljeni župnik Melhior Zorko, češ da je bil »v tukajšnji fari kot mož svoje vrste na splošno nepriljubljen«. Nekaj sporov med vaščani in Zorkom, ki jih župnik ni zamolčal niti v župnijski kroniki, je res bilo, vprašanje pa je, ali so se tako globoko zarezali v spomin Spodnjepolskavčanov, da so pisali na škofijo v Mariboru, naj jim pošlje drugega dušnega pastirja, ali so problem napihnili v odboru OF. Kakorkoli, krajevni narodnoosvobodilni odbor je 5. septembra 1945 poročal okrajnemu odboru v Mariboru, da se je tisti dan Melhior Zorko vrnil na Spodnjo Polskavo.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 347
FOTO: Župnik Melhior Zorko se je po izgnanstvu na Hrvaškem vrnil na Spodnjo Polskavo septembra 1945 (Dokument hrani Pokrajinski arhiv Maribor)
Rodila se je pediatrinja CVETKA KRIŽAJ
Cvetka Križaj se je rodila 5. septembra 1935 v Ljubljani.
Medicino je študirala in zaključila na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL MF).
Leta 1964 se je zaposlila v Zdravstvenem domu (ZD) Oplotnica, nato pa se je premestila v Slovensko Bistrico, kjer je prva uvedla zdravstvene kartoteke za paciente. Prevzela je posvetovalnico za nosečnice. Prav tako je opravljala posvetovalnico za otroke s pomočjo babic in sester otroškega dispanzerja. 9. decembra 1976 je opravila specialistični izpit iz pediatrije in kot specialistka pediatrinja opravljala delo vodje službe za varstvo žena otrok in mladine.
Križajeva spada med tiste zdravnike, ki so postavili temelje dispanzerja za predšolske in šolske otroke v Slovenski Bistrici.
Cvetka Križaj je umrla 27. marca 1990 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
5. september 1909
ODKRITA SPOMINSKA PLOŠČA KARLU SCHÖNU
Ob navzočnosti domačih in tujih gasilcev, je bila 5. septembra 1909 na gasilskem domu v Slovenski Bistrici odkrita spominska plošča Karlu Scönu, z naslednjim aapisom: Dragemu graditelju našega doma, dolgoletnemu zvestemu tovarišu g. Karlu Schönu v hvaležen spomin podarjeno od gasilskega društva Slov. Bistrica«.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica
NESREČA PRI IGRI
Raz gugalnice je padla 6-letna hčerka čevljarskega mojstra Slavica Jelen v Sl. Bistrici, ter si zlomila desno nogo. Ponesrečenka je v bolnišnici.
VIR: Mariborski večernik Jutra
SPODNJO POLSKAVO JE OBISKAL DEŽELNI POSLANEC FRANC PIŠEK
Poslanec Pišek je imel 5. septembra pri nas v gostilni g. Hrastnika dobro obiskan shod. Gosp. poslanec je govoril zlasti o gospodarskih zadevah in poudarjal, da so slovenski kmečki poslanci že iz ozirov agrarne politike sedanje vlade prisiljeni najodločneje nastopiti proti sedanjemu vladnemu sistemu. Kmetje so stavili na g. poslanca razna, prav aktuelna vprašanja, na katera je dal potrebna pojasnila. G. deželni poslanec je govoril o nekaterih važnejših nalogah, ki jih naj reši deželni zbor v korist kmetijstva zlasti za bistriški in konjiški okraj. Shod se je vršil v najlepšem redu.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 11-112
Rodil se je učitelj in organist SIMON PERNAT
Simon Pernat se je rodil 5. septembra 1800 na Spodnji Polskavi očetu Jakobu, tkalcu, in materi Uršuli Pernat, rojeni Papež.
Aprila 1831 se je na Zgornjinji Polskavi poročil z vdovo Marijo Grundner (*1797), posestnico na Zgornji Polskavi. Simonu in Mariji Pernat se je 4. novembra 1831 rodil sin Franc, ki pa je 16. aprila 1852 umrl. Žena Marija je zaradi vodenike umrla novembra 1859.
Simon Pernat je že s sedemnajstimi leti postal učitelj. Poučeval je v Šentjurju pri Celju, na Ponikvi, v Zibiki, Majšperku, na Vranskem in v Pliberku.
Leta 1821 je začel poučevati na Zgornji Polskavi.
Že prvo leto so pohvalili njegovo uspešno delo, leta 1924 je veljala njegova šola za zelo vzorno. Takrat je poučeval 45 dečkov in 32 deklet in v nedeljski šoli 8 fantov in deklet. Skoraj vsa šoloobvezna mladina je obiskovala pouk. V višji oddelek je odrejal sposobne dvakrat letno. Leta 1847 je okrajnemu šolskemu nadzorniku − slovenjebistriškemu dekanu − poslal seznam 46 otrok, ki niso obiskovali šole, najbolj iz Gabrnika in Bukovca. Leta 1849 je nadzornik poročal, da so v zgornjepolskavski šoli otroci nadarjeni, veselih obrazov, najboljši v slovenjebistriškem novem okraju.
Zgornjepolskavska šola pod Pernatovom vodstvom ni samo izobraževala in vzgajala nove rodove, temveč je medsebojno zbliževala otroke sicer zelo razpršenega šolskega okoliša. Začel je tudi s slovensko nedeljsko šolo za začetnike. Tako se je leta 1830 že začel podpisovati mesar, leta 1836 prvi kmet, vsi drugi so se še podkriževali.
V učilnici je leta 1837 popisal kateder, 16 štirisedežnih klopi, 4 stole, omaro, 27 črnilnikov, nož za peresa, 2 tabli, gobo, 2 črkovni tabeli in zapisnik.
Svojo slovensko narodno zavest je izpričal leta 1825 z zasaditvijo lipe pred šolo (ker se je posušila, so jo 2. novembra 2016 posekali, op. ur.).
Simon Pernat je umrl 17. februarja 1880 in je pokopan na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si