Jano Jeglič Bistričani poznajo predvsem kot gledališko igralko, seveda tudi kot napovedovalko na najrazličnejših kulturnih prireditvah. Tačas pa jo lahko srečate še v pisarni Turističnega informativnega centra v Slovenski Bistrici. In še nekaj: Jana Jeglič ni samo igralka, ampak celo prva dama bistriškega amaterskega gledališča. Kaj sama misli o tem nazivu?
»Ne počutim se kot prva dama tukajšnjega gledališča, lepo se pa sliši. Mogoče me tako imenujejo, ker sem na amaterskem odru odigrala precej glavnih vlog. Vesela sem, da lahko delam v gledališču in pri bistrški Svobodi. Igralci so nekaj posebnega, drug drugemu dajemo energijo in prav zaradi tega vztrajam v gledališču,« je odgovorila Jana Jeglič.
Jana ni Bistričanka, prebiva na Pragerskem in bila je dijakinja Druge gimnazije v Mariboru, tam se je nalezla igre. »Pri profesorju Emilu Pečniku sem začela igrati. Kdo me je odkril v
Slovenski Bistrici, pa ne vem natančno. Mislim, da je nekoč k meni prišel Stane Gradišnik in me povabil. Prvič sem nastopila v igri Kralj Malhus Ker mi je bilo všeč, sem ostala na amaterskem odru.
Ugotovila sem, da je gledališče sestavni del mojega življenja in da bi ga pogrešala, če ne bi bila v njem. K sreči smo začeli vaditi za novo igro, bralne vaje so tu. Režiral bo Jože Mohorko. Lani je igral v igri Cvetje hvaležno odklanjamo.«
Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da je izredno temeljita, dosledna in energična. Ali je to res in kaj ji takšne lastnosti pomenijo, nas je zanimalo. »Pri vsakem delu je človek temeljit in dosleden. Če je pri tem še nekaj energičnosti, pa toliko boljše. V gledališču so takšne lastnosti zelo dobrodošle, lahko bi rekla nujne. Vsako vlogo je treba igrati temeljito, dosledno in s polno mero energije. Vloge se lotim zelo resno, spoštujem igralce, rada imam red, želim se čimprej naučiti vlogo in nikoli manjkati na vajah. Uspeh skupine je odvisen od posameznika.«
Prva dama bistrškega teatra je dobitnica zlate Linhartove značke. Povedala je, da ji priznanje veliko pomeni, bila je presenečena in vesela hkrati, ko jo je dobila. »Za vlogo Rebeke Cimerman v igri Cimre sem jo dobila. Istoimenski roman Maje Novak je dramaturško obdelala Natalija Sinkovič. Vloga mi je bila zelo všeč. Že ko sem jo brala, sem se videla v njej. In Linhartova značka je tudi izziv za boljše delo. Med nami je še nekaj igralcev, ki bi si zaslužili tako priznanje.«
In Janini načrti v letu 2000? »Rada bi diplomirala na EPF, nekaj let že odlagam študij, skrajni čas je, da se ga lotim. Drugih želj nimam, mogoče še dve: čim več dela v Ticu in na turističnem radiu, ki ima sedež v Mariboru.«

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Jana Jeglič: »Življenje s teatrom je lepo.« (Večer)