
21. december
Danes goduje TOMAŽ
Tomaž je svetopisemsko ime in izhaja iz latinskega imena Thomas, to pa tako kot grško Θωμς Thōmás iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom »dvojček«
Slovenske različice imena: Tom, Toma, Tomaj, Tomas, Tomaš (pri Prekmurcih), Tomažek, Tomčo, Tome, Tomek, Tomi, Tomica, Tomislav, Tomo.

21. december
SLOVENIJA ZAČNE IZVAJATI SCHENGENSKI SPORAZUM
21. decembra 2007 začne Slovenija skupaj s še osmimi državami izvajati Schengenski sporazum, s čimer je odpravljen obmejni nadzor na kopenskih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Schengenski sporazum oziroma “Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah” je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah na schengenskem območju, gibanje oseb in prestop notranjih mej, okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma in nadzor ter način prestopanja na zunanjih mejah tega območja. Obravnava tudi način in potrebno dokumentacijo za vstop oseb ali blaga tretjih držav (vključujoč Schengensko vizo) in določa pogoje za gibanje tujcev ter dovoljenja za bivanje.
Osnovna ideja je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja, kot protiutež pa temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovina z ljudmi in druge nezakonite dejavnosti.
Sporazum je ime dobil po kraju Schengen v Luksemburgu, kjer je bil prvič podpisan.

OPRAVILI USTANOVNO SEJO
Občinski svetniki občine Slovenska Bistrica v novem mandatu 2022–2026 so se na prvi, konstitutivni seji občinskega sveta v sredo, 21. decembra, seznanili z izidom volitev za župana in člane občinskega sveta ter mandate potrdili. Občino bo še naprej vodil dosedanji župan Ivan Žagar. V občinskem svetu ima devet mandatov njegova stranka SLS, sedem SDS, prav tako sedem Gibanje Svoboda, štiri SD, tri Nova Slovenija in en mandat Desus. V sestavi je 17 novih svetnikov, preostalih 14 jih je bilo že v prejšnjem mandatu. Župan Žagar je po pozdravu čestital novi sestavi občinskega sveta in se zahvalil vsem volivcem za glasove. Za nadaljnje delo pa je med drugim izpostavil, da ko se volitve končajo, se zanj takoj začne delo, in pri tem pozval svetnike k tvornemu sodelovanju. Čestital je tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti tako svetnikom kot vsem občanom (sejo je neposredno prenašala slovenjebistriška lokalna televizija) ter v novem letu vsem zaželel zdravja in vse dobro v poklicnem in zasebnem življenju. Vsem novim svetnikom je predal občinske insignije. Na seji, ki ji je tokrat predsedoval najstarejši občinski svetnik Ivan Kumaver (Desus), so imenovali tudi petčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedoval ji bo Maksimiljan Tramšek (SLS), podpredsednik je Kumaver, člani pa so še Vito Martinčič (Gibanje Svoboda), Drago Capl (SDS) in Andrej Godec (SD).
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: S konstitutivne seje (z leve): Ivan Kumaver, direktor občinske uprave Branko Žnidar in Ivan Žagar (Irena Brdnik)

21. december 2019
GORELO JE SENO V PRIZIDKU
21. decembra 2019, je ob 10.58 v naselju Gabernik zagorelo v prizidku ob stanovanjski hiši, kjer so bile spravljene bale sena. Požar, ki je zajel dvajset kvadratnih metrov ostrešja in uničil bale sena, so pogasili gasilci PGD Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica in Spodnja Polskava. Poškodovano ostrešje so gasilci prekrili s folijo.
VIR: PGD Spodnja Polskava
FOTO: Gasilca med posredovanjem (PGD Spodnja Polskava)

BILBI, DRUŽENJE IN SREČELOV
Kot vsako leto je 2. OŠ Slovenska Bistrica tudi letos decembra gostila dobrodelni koncert. Prireditev že po tradiciji poveže mlade ustvarjalce, učiteljski kolektiv in svet staršev, ki obiskovalcem pripravijo odmeven kulturni dogodek. Vrhunec večera v telovadnici šole, ki je bila polna do zadnjega kotička, je bil nastop pevke Maje Pihler Stermecki, priljubljene Bilbi. Skupaj z možem Gregorjem Stermeckim je navdušila s svojo energijo in uspešnico Hvala za vijolice. Eno od skladb je zapela z združenimi zbori 2. OŠ, ki jih vodi Damijan Cigler. Nastopili so tudi mladi napovedovalci, recitatorji in šolski band. Po koncertu so se starši, učitelji in otroci sproščeno družili ob čaju in pecivu, kar so pripravili učenci, mentorice in kuharice. Letos so izvedli tudi zabaven srečelov, za katerega so darila prispevali številni sponzorji in posamezniki. Šola bo zbrana sredstva, dobrih 2500 evrov, namenila učencem za ogled kulturnih prireditev in humanitarno pomoč socialno najbolj ogroženim.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Mladi gostitelji (Aleš Brezočnik)

Z GLASBO DO NOVEGA KOMBIJA
V sredo, 21. decembra 2016, ob 18. uri, je bil v športni dvorani srednje šole v Slovenski Bistrici velik dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za nabavo novega kombiija, ki ga je organizirala Osnovna šola Minke Namestnik − Sonje Slovenska Bistrica.
Osnovna šola Minke Namestnik – Sonje je osnovna šola za učence z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.Njeno poslanstvo je vzgoja in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami. Ena izmed prednostnih nalog šole je omogočiti učencem uspešno sodelovanje na različnih področjih njihovega udejstvovanja, ki velikokrat poteka tudi v drugih krajih po Sloveniji. Za prevoz so doslej uporabljali šolski kombi, ki je že star in dotrajan. Zato so začeli zbirati sredstva za nakup novega ali vsaj novejšega vozila. Na vse mogoče naslove smo poslali prošnjo za donacije in z optimizmom upali, da jim bo uspelo zbrati dovolj denarja. Kljub zagnanosti in velikemu optimizmu so hitro padli na realna tla. Ugotovili so namreč, da bodo morali poiskati še druge poti za pridobivanje finančnih sredstev. V ta namen so sklenili organizirati dobrodelni koncert. Na pomoč so jim priskočili Poskočni muzikanti (Niko Turk), ki so tudi sodelovali na koncertu in pomagali z ozvočenjem. Pri organizaciji so nesebično in brezplačno pomagali mnogi posamezniki in organizacije. V poltretji uri trajajočem koncertu so nastopili Nuša Rojs, skupina Jebe’la cesta, orientalske plesalke Plesne delavnice Zahir, Katja s prijateljicami, skupina Sonus, Miran Rudan, Gadi, Skater, Dejan Vunjak, Poskočni muzikanti in učenci domače šole. Vsi nastopajoči so nastopili brezplačno in na tak način pokazali svojo srčno kulturo ter posluh za humanitarnost.
Dober glas o vrhunski prireditvi je prispeval k temu, da je Občina prispevala manjkajočo razliko do zneska, ki smo ga potrebovali za naročilo kombija.
VIR: Renato De Corti, Informator
FOTO: Marko Pigac

ODPRLI NOVO ŠPORTNO DVORANO
Danes zvečer so v Oplotnici odprli novo športno dvorano, dogodek pa so prebivalci označili za zgodovinskega. V uporabo so jo predali Mojca Plestenjak, svetovalka vlade Republike Slovenije, oplotniški župan Vlado Globovnik, podžupan Alojz Višič in ravnatelj osnovne šole Rudi Levart.
Športna dvorana z učilnicami in drugimi prostori meri 2050 kvadratnih metrov, v dvorani pa je mogoče igrati odbojko, košarko, rokomet in namizni tenis, v njej so plezalna stena in vsi potrebni pripomočki za gimnastiko in borilne veščine. Objekt je zgradil bistriški Granit, vrednost dela pa znaša okrog 300 milijonov tolarjev. Posebnost v dvorani je klimatska naprava in izredna akustičnost. Pred dvorano so uredili 75 parkirišč. Župan Vlado Globovnik je povedal, da je občina ponosna na objekt, ki ga je med drugim pomagala graditi tudi država. 0b tej priložnosti je učiteljem in učencem čestital ob jubileju – oplotniško šolstvo je namreč staro 180 let.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Športna dvorana (Spletna stran občine Oplotnica)

NE POČUTI SE KOT PRVA DAMA
Jana Jeglič je igralka – temeljita, dosledna in energična
Pogovor z letošnjo dobitnico zlate Linhartove značke • Na oder jo je povabil profesor Emil Pečnik
Jano Jeglič Bistričani poznajo predvsem kot gledališko igralko, seveda tudi kot napovedovalko na najrazličnejših kulturnih prireditvah. Tačas pa jo lahko srečate še v pisarni Turističnega informativnega centra v Slovenski Bistrici. In še nekaj: Jana Jeglič ni samo igralka, ampak celo prva dama bistriškega amaterskega gledališča. Kaj sama misli o tem nazivu?
»Ne počutim se kot prva dama tukajšnjega gledališča, lepo se pa sliši. Mogoče me tako imenujejo, ker sem na amaterskem odru odigrala precej glavnih vlog. Vesela sem, da lahko delam v gledališču in pri bistrški Svobodi. Igralci so nekaj posebnega, drug drugemu dajemo energijo in prav zaradi tega vztrajam v gledališču,« je odgovorila Jana Jeglič.
Jana ni Bistričanka, prebiva na Pragerskem in bila je dijakinja Druge gimnazije v Mariboru, tam se je nalezla igre. »Pri profesorju Emilu Pečniku sem začela igrati. Kdo me je odkril v
Slovenski Bistrici, pa ne vem natančno. Mislim, da je nekoč k meni prišel Stane Gradišnik in me povabil. Prvič sem nastopila v igri Kralj Malhus Ker mi je bilo všeč, sem ostala na amaterskem odru.
Ugotovila sem, da je gledališče sestavni del mojega življenja in da bi ga pogrešala, če ne bi bila v njem. K sreči smo začeli vaditi za novo igro, bralne vaje so tu. Režiral bo Jože Mohorko. Lani je igral v igri Cvetje hvaležno odklanjamo.«
Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da je izredno temeljita, dosledna in energična. Ali je to res in kaj ji takšne lastnosti pomenijo, nas je zanimalo. »Pri vsakem delu je človek temeljit in dosleden. Če je pri tem še nekaj energičnosti, pa toliko boljše. V gledališču so takšne lastnosti zelo dobrodošle, lahko bi rekla nujne. Vsako vlogo je treba igrati temeljito, dosledno in s polno mero energije. Vloge se lotim zelo resno, spoštujem igralce, rada imam red, želim se čimprej naučiti vlogo in nikoli manjkati na vajah. Uspeh skupine je odvisen od posameznika.«
Prva dama bistrškega teatra je dobitnica zlate Linhartove značke. Povedala je, da ji priznanje veliko pomeni, bila je presenečena in vesela hkrati, ko jo je dobila. »Za vlogo Rebeke Cimerman v igri Cimre sem jo dobila. Istoimenski roman Maje Novak je dramaturško obdelala Natalija Sinkovič. Vloga mi je bila zelo všeč. Že ko sem jo brala, sem se videla v njej. In Linhartova značka je tudi izziv za boljše delo. Med nami je še nekaj igralcev, ki bi si zaslužili tako priznanje.«
In Janini načrti v letu 2000? »Rada bi diplomirala na EPF, nekaj let že odlagam študij, skrajni čas je, da se ga lotim. Drugih želj nimam, mogoče še dve: čim več dela v Ticu in na turističnem radiu, ki ima sedež v Mariboru.«
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Jana Jeglič: »Življenje s teatrom je lepo.« (Večer)

NOVOLETNI KONCERT V SLOVENSKI BISTRICI
V dvorani doma kulture v Slovenski Bistrici bo drevi ob 19. uri novoletni koncert, ki ga pripravljata pihalni Orkester Impol iz Slovenske Bistrice in ženski pevski zbor delavsko prosvetnega društva Svoboda Slovenska Bistrica. Kot gostje bodo nastopili člani pihalnega orkestra DO Emo Celja. Vstopnine ne bo.
VIR: (sp), Večer

STUDENICE – SREČANJE POČITNIKARJEV
V Studenicah pri Poljčanah je bilo pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS srečanje članov počitniške zveze bistriške občine. Mladi počitnikarji so na tem srečanju ocenili dosedanje delo ter se dogovorili za delovni načrt za prihodnje leto.
Poleg svoje izletniške dejavnosti počitniška zveza tesno sodeluje z družinami PZ; v raznih krajih občine so družine skupaj organizirale delovne akcije ter se aktivno vključevale tudi v družbenopolitično življenje v krajih, kjer delujejo.
Na srečanju v Studenicah so se dogovorili za skupne akcije in izlete, ki jih bodo izvedli v prihodnjem letu. Med najpomembnejše sodi dvodnevni izobraževalni seminar za vodstva zveze občine in krajevnih skupnosti ter osnovnih šol, kjer delujejo. Tečaj bo v februarju.
Poleg tega bodo organizirali šestdnevno potovanje po Jugoslaviji in tridnevno po Sloveniji. Udeležili se bodo tudi srečanja počitnikarjev Jugoslavije, ki bo v Tuzli.
VIR: V. H., Večer

IZREDNI OBČNI ZBOR KZ V ZG. POLSKAVI
V Zg. Polskavi je bil izredni občni zbor kmetijske zadruge, na katerem so razpravljali o priključitvi zgornjepolskavske zadruge h kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica. V razpravi so ugotovili, da bo priključitev h gospodarsko močnejši enoti ugodno vplivala na razvoj kmetijstva na tem območju. Zato so z glasovanjem sprejeli sklep o priključitvi h KZ Slovenska Bistrica. Izrednemu občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki OZZ, občinskega komiteja ZK, SZDL in občinskega sindikalnega sveta.
Vir: -olko, Večer

21. december 1942
POHORSKI BATALJON SE UTABORI PRI TREH ŽEBLJIH NA OSANKARICI
21. decembra 1942 so prišli borci Pohorskega bataljona k Osankarici in si začeli urejati zimsko taborišče. Pri stari drvarski koči, kjer so si uredili kuhinjo, so začeli graditi zemljanke. Sredi taborišča so zgradili štabno zemljanko, blizu nje sta bili zemljanki ženskega voda, okoli teh so bile ob robu taborišča zemljanke treh čet. Okoli taborišča so skopali položaje za mitraljezce in strelce. Ob taborišču so postavljali straže, iz taborišča pa pošiljali patrulje. Patrulje so hodile v dolino, da bi preskrbele dovolj hrane za zimske mesece, ko bi bilo
v debelem snegu težko in nevarno hoditi v dolino.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 405
FOTO: Taborišče Pohorskega bataljona pri Treh žebljih (Zbornik občine Slovenska Bistrica I., str. 405)

21. december 1940
BISTRIŠKI KULTURBUNDOVCI SE ZBIRAJO
Bistriški Kulturbundovci so se pred vojno redno sestajali in prirejali proslave. V lepo okrašeni dvorani hotela Neuhold (tam je bil kasneje Dom JLA, sedaj je tam RIC, op. ur.) so priredili 21. decembra 1940 popoldne proslavo in obdaritev za otroke, zvečer pa za člane bistriške krajevne skupine kulturbunda. Vodja krajevne skupine Anton Arzenšek je poudaril, da smejo prvič v svoji domovini praznovati praznike kot nemška družina. Na proslavi so poslušali govore ter peli nacistične pesmi.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 392
FOTO: Hotel Neuhold na razglednici okrog leta 1915 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

NA GLAVO MU JE VRGEL ŽRD
Dne 21. decembra leta 1904 sta pripeljala Štefan Soršak in Jernej Pišek s Spodnje Polskave seno k mariborskemu vojaškemu oskrbovališču. Pišek je skočil na voz in vrgel žrd z voza. Pri tem je po nesreči zadel z žrdjo Soršaka na glavo tako hudo, da je le-ta čez nekaj dni umrl. Pišek je bil obsojen na 14 dni zapora.
Vir: Mirko Munda – Spodnja Polskava in njena stoletja, 2020, str. 420
