18. januar
Danes goduje MARJETA
Ime Marjeta je nastalo verjetno iz oblike Margeta, ki je skrajšana iz Margareta. Ta izhaja iz latinskega imena Margarita oziroma grškega Margarítês in se povezuje z grško besedo margarítês v pomenu »biser«. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.
Ostale različice imena: Eta, Greta, Grete, Greti, Gretica, Gretka, Magi, Marga, Margaret, Margareta, Margarete, Margaretka, Margarita, Margit, Margita, Margerita, Margeta, Margot, Marijeta, Marjetica, Marjetka, Megi, Meta, Meti, Metka, Pegi, Rita.
18. januar
V HABSBURŠKI MONARHIJI UVEDENA ŽANDARMERIJA
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili 18. januarja 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
18. januar 2020
NA TREH KRALJIH JE POTEKALA ZIMSKA IMPOLIADA
18. januarja 2020 je Impol na Treh kraljih priredil zimsko Impoliado. Poleg tekmovalcev v veleslalomu in bordanju se je pri Rdeči kapici na Treh Kraljih zbralo veliko Impolčanov, ki so prišli na rekreativno smuko in so spodbujali ter podpirali svoje sodelavce in prijatelje.
12 najbolj pogumnih zaposlenih se je pomerilo v Pležuhijadi. Pet ekip pa je tekmovalo v postavljanju snežaka. Med veleslalomistkami se je najbolje odpeljala Simona Smolar, druga je bila Polona Gracej, tretje mesto pa je prismučala Nataša Kebert. Pri moških, starih nad 45 let, je prvo mesto zasedel Anton Urlep, drugi je bil Vid Knez, tretje mesto pa si je prismučal Franc Globovnik. V kategoriji do 45 let je najbolje odpeljal Branko Vrbek, sledil mu je Uroš Mlaker, tretje mesto je zasedel Marko Degiampietro. Med borderji se je najbolje odrezal Mirko Smogavec, drugi je bil Matjaž Cvahte, tretje mesto je osvojil Tomaž Gracej. Po atraktivnih vožnjah in napeti tekmi s pležuhi je prvo mesto zasedel Tomaž Gracej, drugi je bil Vid Knez in tretji Aljaž Kidrič. Res je, da je letošnja zima postregla z malo manj snega, a to ni ustavilo tekmovalcev v disciplini postavljanje snežaka, saj so se zelo potrudili in ustvarili izjemne mojstrovine. Prvo mesto so zasedli Impol PCP podmladek, drugo mesto je s skulpturo Impol Airways zasedla ekipa Impol R in R, tretje mesto je pripadlo Impolu, d. o. o. Po zaključenih tekmah in uradnem delu je »pancertanz« ogrel še tiste najbolj zmrzljive!
VIR: Bistriška Panorama
FOTO: spletna stran https://www.impol.si/3-zimska-impoliada-je-za-nami/
18. januar 2016
ZDENKO KODRIČ JE PREDSTAVIL SVOJ ROMAN
Novinar in pisatelj Zdenko Kodrič predstavil svoj roman Nebesa cadillac
V ponedeljek, 18. januarja 2016, je Knjižnica Josipa Vošnjaka gostila literarni večer, na katerem je novinar in pisatelj Zdenko Kodrič predstavil svoj roman Nebesa cadilac.
V njem avtor piše o Adelmi von Vay, znameniti baronici spiritualistki iz Slovenskih Konjic. Adelma von Vay je, preden se je ustalila v Slovenskih Konjicah, rojena je bila 1840 v sedanji Ukrajini, prepotovala dobršen del sveta.
Je resnična zgodovinska osebnost, po krivici prezrta, zastor bogatega duhovnega življenja pa je dvignil prav Zdenko Kodrič s svojim romanom.
Bila je zdravilka, raziskovalka, humanitarka, predvsem pa ženska z nadnaravnimi lastnostmi. Svojo življenjsko pot je sklenila leta 1925 v Slovenskih Konjicah. Kaže pa roman tudi na položaj Slovencev konec 19. in v začetku 20. stoletja ter politično dogajanje tistega časa. Je pa bil to tudi večer, ko se je Mojca Plaznik, ki je vodila pogovor, sprehodila skozi bogat pisateljski opus Zdenka Kodriča.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
18. januar 2014
45. POKAL POHORSKEGA BATALJONA
Judo klub Impol je v soboto, 18. januarja 2014, izvedel tudi 45. mednarodno tekmovanje za pokal Pohorskega bataljona za člane in kadete. Tudi domači tekmovalci so dosegli nekaj vrhunskih uvrstitev. Pri članih je zmago v najtežji kategoriji priboril Matjaž Ceraj, ki je v finalu premagal Vita Dragiča. Tretje mesto so osvojili Tadej Čeh, David Volčič in Žiga Unuk, peti pa so bili Boštjan Kos, Aljaž Čeh, Božo Skela, Nejc Kučan in Tomaž Topolčnik. Pri kadetih se je izkazal Dino Prepelič, ki je slavil v kategoriji do 90 kilogramov, v konkurenci kadetinj pa je zmagala Teja Tropan.
VIR IN FOTO: Tomaž Ajd, Informator
18. januar 2008
PERSPEKTIVNI MLADI UMETNIKI V VITEŠKI DVORANI GRADU
Čeprav v mesecu januarju zavod za kulturo navadno ne organizira posebnih prireditev, pa so se letos odločili, da nam ponudijo prvovrsten glasbeni užitek. Zgodil se je 18. januarja 2008, ob 19. uri, v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu, pripravili pa so ga z Društvom za glasbeno umetnost Arsana s Ptuja.
Predstavili so se perspektivni mladi umetniki, ki so izvajali duete iz oper, operet in muzikalov ter nam še malo v duhu minulega prazničnega razpoloženja popestrili večer z izborom svetovnih božičnih uspešnic. Nastopili so: sopranistki Ana Fuchs in Barbara Štunf, tenorist Primož Vidovič, baritonist Samo Ivačič, pianista Mladen Delin in Tom Hajšek ter violinistki Tina Čeh in Doris Šegula.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Arsana, mladi umetniki (Grajski stolpec)
18. januar 2004
TRBOVC IN GREIF DO ZMAGE V SLOVENSKI BISTRICI
Judo klub Impol je v Slovenski Bistrici pripravil 35. mednarodno tekmovanje za pokal Pohorskega bataljona. Med zmagovalce sta se vpisala tudi dva slovenska predstavnika – Igor Trbovc (Sankaku) je bil najboljši v kategoriji do 60 kg, Grega Greif (Impol) pa do 90 kg. Ekipno je največ točk zbral domači Impol.
VIR: zza/zza, STA
18. januar 1992
»TRI LETA ZA VOJAŠNICO V MESTU«
Janez Janša in Miran Bogataj v Slovenski Bistrici
Precizirali so začasnost rabe objektov za vojaško usposabljanje
Na povabilo predsedstva občine sta Slovensko Bistrico obiskala republiški minister za obrambo Janez Janša in njegov namestnik Miran Bogataj. Po pogovoru z vodstvom skupščine, izvršnega sveta in predstavniki občinske obrambe je Janez Janša povedal: »Slovensko Bistrico sem prvič obiskal kmalu po umiku jugoslovanske vojske, ko smo opravili oglede vojaških objektov in potem ocenili, katere bomo pri našem usposabljanju vsaj določen čas še potrebovali. Na današnjem pogovoru smo precizirali začasnost rabe teh objektov za vojaško usposabljanje. Pričakujem, da bomo s predstavniki občine po tem sestanku lahko podpisali dogovor, v katerem bomo posebej opredelili začasnost vojaške rabe vojašnice in potem tudi našli primernejše mesto za njeno lokacijo. Po naših ocenah bomo vojašnico kot enega izmed štirinajstih učnih centrov v Sloveniji uporabljali tri leta, saj sicer po obsegu in namenu posameznih objektov ne ustreza učnim vsebinam usposabljanja. Že takoj pa bomo prepustili v javno uporabo del zemljišča pri skladišču v Zgornji Ložnici, tudi Brinje ne več služilo vojaškim namenom.«
Kot je poudaril Janša, bodo ob iskanju primerne lokacije za učni center iskali tudi ustrezno lokacijo za vojaško strelišče, ki je zdaj na Črešnjevcu.
Ivan Pučnik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, je sestanek z Janezom Janšo in Miranom Bogatajem ocenil kot zelo pomemben, škoda je, da do njega ni prišlo že prej. Kot pravi Pučnik, bodo imeli Bistričani zdaj dovolj časa pametno razmisliti, kaj čez čas namestiti v vojašnico.
O nujnosti sanacije nekaterih objektov znotraj vojašnice pa sta tako Janša kot Pučnik menila, da gre za neizbežne posege v infrastrukturo, ki bodo dobrodošli tudi pri poznejši civilni namembnosti.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
18. januar 1991
SMUKA PRI TREH KRALJIH
V nedeljo tekma
Te dni, pravi najemnik rekreacijsko-turističnega centra pri Treh kraljih na Pohorju, Zdravko
Janžič (skupaj z Ireno Pečovnik sta ta Impolov zimsko-turistični center prevzela konec decembra), je pri njih idealna smuka.
»Imamo 45 centimetrov snega, obilo sonca in urejene smučarske proge. Očiščena je tudi cesta, in to prek Tinja in Šmartnega na Pohorju. Ob sobotah in nedeljah vozi iz Slovenske Bistrice k nam smučarski avtobus. Odrasli morajo za dnevno smučarsko vozovnico odšteti 140 dinarjev, otroci 20 dinarjev manj. Za 20 dinarjev so cenejše tudi poldnevne vozovnice. Lahko pa smučarji kupijo tedenske ali petdnevne karte, ki so seveda primerno cenejše,« pravi Zdravko Janžič in dodaja, da je do 25. januarja pri njih možno tudi prenočiti, po tem datumu in do konca februarja pa imajo rezerviranih vseh 108 postelj. »Le neugodne snežne
razmere nam lahko zagodejo, toda upamo, da bo letošnja zima vsaj taka, kot se kaže zdaj. Potrudili se bomo tudi ustreči vsakemu gostu.«
V Štuhčevem domu lahko smučarji malicajo ali kosijo, večje skupine s popustom. Ob koncu tedna pa zanje pripravljajo zabavnoglasbene večere.
Pri Treh kraljih se obeta zanimiv konec tedna, saj tam pripravljajo tekmovanje v veleslalomu.
Udeležijo se ga lahko skupine, posamezniki in družine. Start tekme bo v nedeljo po 9. uri.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Na smučišču pri Treh Kraljih je smuka v teh dneh prav prijetna (Večer)
18. januar 1996
DENARNA KAZEN ZA BISTRIŠKO PLANIKO
Prodajali oporečne konzerve
Oddelek za gospodarsko sodstvo pri Temeljnem sodišču v Mariboru je obsodil Preskrbin tozd Planika Slovenska Bistrica na 130 tisoč dinarjev denarne kazni, poslovodjo trgovine R. Ž. pa na sedem tisoč dinarjev, in sicer zavoljo gospodarskega prestopka po zakonu o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe.
V Preskrbini prodajalni pri Kacu v Zgornji Bistrici so namreč inšpektorji ugotovili 19. julija 1984 v prometu 140 konzerv Gavrilovičevega mesnega narezka, pregledani vzorec tega živila pa je pokazal, daje šlo za higiensko oporečno živilo, saj je bilo v enem gramu vzorca nad tristo tisoč mikroorganizmov. R. Ž. je na sodišču povedala, da ni bila opazila zmečkanosti in izbočenosti pločevink.
VIR: (jš), Večer
18. januar 1950
TEKMOVANJE V ČAST OF
Gozdni delavci na Pohorju tekmujejo v čast 10. obletnice OF
Gozdni delavci v Lukanji na Pohorju so na svojem sindikalnem sestanku sklenili, da bodo tekmovali v čast 10. obletnice OF. Do 27. aprila bodo uredili sindikalno dvorano in iz lastne električne centrale napeljali električno luč, ker imajo ves potreben material na zalogi. Čim bo nastopilo ugodno vreme, bodo pričeli z deli. Zavezali so se, da bodo vse to izvršili v svojem prostem času.-
VIR: Lv., Vestnik
18. januar 1937
RUDARJI V STANOVSKEM BREZ USPEHA STAVKAJO ŽE PETIČ
Po kar štirih stavkah rudarjev v rudniku Stanovsko v letu 1936, se stanje glede izplačila mezd ni nič izboljšalo. Še celo slabše je postalo, saj jim je začel lastnik rudnika izplačevati samo polovične mezde. Takšno stanje je pripeljalo 18. januarja 1937 rudarje do tega, da so rudarji zapustili delo v rudniku. Tudi ta, že peta stavka v letu dni, se je brez uspeha končala 22. januarja.
VIR: Edmund Pogorevc: Utrinki iz časa med obema vojnama, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 384
18. januar 1932
EDEN Z NOŽEM, DRUGI S PESTJO
Krvav pretep v Štatenbergu — Spopad v Jelovcu
Pred dnevi so se fantje na banovinski cesti v občini Štatenberg blizu Makol zopet spoprijeli in tekla je kri. 19-letni Ivan Gajšt, radi tepeža že kaznovan, je prizadjal z nožem Edvardu Pšeničniku in Matevžu Šabi precej močne rane. Prvega je sunil v desno stran prsi, drugega pa v levo ramo.
Do spora je prišlo okrog 23. ure. Omenjeni Ivan Gajšt je v pijanosti pozival fante na korajžo s tem, da je streljal iz pištole. Prva sta pritekla k njemu Šaba in Pšeničnik, ki je izzivaču tudi vzel pištolo. To pa je bilo za tepež kakor nalašč. Začelo se je prerivanje sem in tja. Slednjič se je v temi zabliskal nož in tekla kri . . .
Gajšt je pozneje orožnikom dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da sta ga onadva prva napadla. Priče pa to zanikajo in bo moral Gajšt radi svoje vročekrvnosti v sekakor odgovarjati pred sodiščem . .
*
Nekaj dni nato pa je 31-letni Žolger Janez iz Jelovca pri Makolah s pestmi navalil na Antona B. iz Savinskega. Pretepal ga je po glavi in metal ob tla, da je B. dobil močne poškodbe po vsem telesu. Žolger trdi, da ga je B. izzval k spopadu. Zadeva je bila javljena sodišču.
VIR: Mariborski večernik Jutra
18. januar 1736
Rodil se je veterinar, raziskovalec PAUL ADAMI
Paul Adami se je rodil 18. januarja 1836 v Beluši na Slovaškem.
Srednjo šolo je obiskoval v Trenčinu (Slovaška). Na Dunaju je najprej kratek čas študiral pravo, nato pa se je vpisal na medicinsko fakulteto ‘Die Wiener Medizinische Fakultät’ in tam septembra 1766 promoviral z disertacijo Hydrographia Comitatus Trencsiniensis.
Po promociji je deloval kot zdravnik za nalezljive bolezni in se ukvarjal predvsem z ugotavljanjem in zatiranjem živinskih kužnih bolezni. Poleg strokovnega dela se je ukvarjal tudi z raziskavami.
Cesarica Marija Terezija je Adamija na leta 1775 imenovala za profesorja živinozdravstva na dunajski medicinski fakulteti. To je bila pomembna dolžnost, saj je šlo za prvo stolico za veterinarsko medicino na eni od avstrijskih univerz sploh. Leta 1781 mu je ta ugledni položaj s spletkarjenjem prevzel Johann Gotlieb Wolstein, utemeljitelj veterinarske medicine v nemškem govornem prostoru. Adami je bil zaradi tega tako prizadet, da se je umaknil iz javnega življenja za več kot dvajset let. Šele leta 1803/04 je prevzel katedro za živalske bolezni na univerzi v Krakovu. Konec leta 1809 se je vrnil na Dunaj.
Za slovenski prostor je Adami pomemben, ker je v decembru 1779 in 1780, ko je goveja kuga že nekoliko pojenjala, opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici.
Za prvi del poskusa je Adami odbral deset glav goveje živine, ki mu jih je dal na voljo grof Friderik pl. Attems in sedmim vcepil kužnino. Tri je pustil necepljene. Kužni material je odvzel iz nosu dveh peti dan bolnih živali iz bližnjega hleva en dan pred vnosom kužnine. Pričakoval je blag potek bolezni, vendar je vseh deset živali v poskusu v nekaj dneh poginilo z izrazitimi znamenji goveje kuge. Bolno govedo je sicer poskušal zdraviti, vendar brez uspeha. Adami je neuspeh sicer priznal, vendar se ni vdal in je v zvezi s pogini takoj navedel povsem verjetno razlago, da so bile živali pač bolne že pred inokulacijo, in da je v časovni stiski kužno snov odvzel iz nosu živali.
Za drugi del poskusa v februarju 1780 je s svojimi sredstvi kupil šest glav govedi, jih osamil in opazoval, dokler se ni prepričal, da so povsem zdrave. Dvema živalma je vcepil kužnino, vendar v manjših odmerkih. Živali sta zboleli, si kmalu opomogli in ozdraveli. Drugi del poskusa se je torej popolnoma posrečil.
Upokojil se je leta 1812 na Dunaju.
Paul Adami je umrl 11. novembra 1814 na Dunaju.
VIR: biografski-sb.si
Vam je bil članek všeč? Bistričan.si nastaja z vašo podporo. Podprite lokalno novinarstvo →
