23. avgust
Danes goduje ROZA
Ime Roza izhaja iz latinskega imena Rosa, to pa se povezuje z latinsko besedo rosa v pomenu »roža«. Ime Roza pa je lahko tudi skrajšana oblika zloženih imen, katerih prvi člen je Rosa-, npr. v nemščini Rosalinde, Rosamunde, Rosemarie itd.
Ostale različice imena: Rosa, Rosena, Rosanda, Rose, Rosela, Rosemari, Rosina, Rosita, Rozalia, Rozana, Rozela, Rozelia, Rozelija, Rozemari, Rozemarija, Rozanda, Rozarija, Roze, Rozena, Rozeta, Rozetka, Rozi, Rozika, Rozina, Rozinka, Rozita, Rozka, Roža, Rožica, Rožamarija, Rožemarija, Rožana, Rožca, Rožeta, Rožka, Ruža, Ružana, Ružemarija, Ružerija, Ružena, Ružica, Ružka.
23. avgust
MEDNARODNI DAN SPOMINA NA TRGOVINO S SUŽNJI IN NJENO UKINITEV
Vsako leto se 23. avgusta spominjamo ene največjih tragedij v svetovni zgodovini: trgovine s sužnji. Za ta datum se je na svojem 29. zasedanju odločil izvršni odbor Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), saj se je prav na ta dan leta 1791 na Haitiju zgodila vstaja sužnjev. Omenjeni zgodovinski dogodek je močno vplival na nadaljnje dogodke, ki so vodili k odpravi suženjstva.
ZA ŠE VEČ SODELOVANJA
Silvija Strižič, nova predsednica Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica
Vodenje Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica je pred kratkim prevzela Silvija Strižič. Mlada podjetnica iz Makol je na predsedniškem mestu zamenjala Milana Skrbiša, ki je zbornico uspešno vodil v preteklih štirih letih. Silvijo Strižič so za novo predsednico za mandatno obdobje 2018−2022 izvolili soglasno.
“Funkcija predsednice mi veliko pomeni, saj mi ljudje, ki me že poznajo, zaupajo in želijo, da še več sodelujemo. Obrtništvo in podjetništvo sta na našem območju dobro razviti. Odpirajo se številna podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo, in pri tem jim zbornica z dolgoletnimi izkušnjami zagotavlja vse potrebne informacije in druge strokovne storitve. Ker je članstvo v zbornici prostovoljno, mnogi ne prepoznajo prednosti, ki jih to prinaša. Zato je na voljo tudi manj sredstev, s katerimi bi zbornica lahko še bolj spodbujala in podpirala razvoj obrtništva,” pravi Silvija Strižič, ki je leta 2014 prevzela vodenje družinskega podjetja Orplast.
Z Olgo Kampuš, dolgoletno sekretarko OOZ Slovenska Bistrica, dobro sodeluje že od vsega začetka. “Sproti se dogovarjava, kaj bi še lahko spremenili, dodali, pomagali in katere spremembe bi uvedli. Največ pozornosti bomo seveda posvetili potrebam članov oziroma temu, kar potrebujejo pri svojem poslovanju. Sekcije bomo spodbujali k udeležbi na regijskih sestankih in drugih izobraževanjih ter članstvo obveščali o novostih in spremembah na posameznih strokovnih področjih,” dodaja nova predsednica. Dogovarjajo se tudi, da bi v okviru društva Dupus, ki ima sedež v Ljubljani, ustanovili Območni odbor Dupus, v katerega bi se včlanili upokojeni obrtniki. Tako bi se redno srečevali, pripravljali družabne dogodke, sodelovali v športnih aktivnostih in še marsikaj drugega.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Silvija Strižič (Osebni arhiv)
VRTEC V OZKI ULICI PO NAČRTIH
Kmalu tudi novi vrtec v Laporju, obe investiciji skupaj pa bosta vredni 3,4 milijona evrov
V Ozki ulici v Slovenski Bistrici pospešeno gradijo nov vrtec. Po načrtih bo naložba končana do februarja prihodnje leto. Izvajalec del, podjetje Krt gradbeništvo iz Slovenske Bistrice, je ob južnem delu grajskega obzidja že maja porušilo zapuščeni stanovanjski objekt, zdaj pa na zemljišču, velikem 792 kvadratnih metrov, gradijo trioddelčni vrtec.
Ob vhodu tudi večnamenska dvorana
Vrtec je oblikovan v obliki črke L, na južni strani stavbe bodo uredili tudi notranje dvorišče. Na severozahodni strani je delno odmaknjen od uličnega niza zaradi lažjega dostopa in varnejše postavitve glavnega vhoda v vrtec. V centralnem delu objekta bo ob vhodu večnamenska dvorana, namenjena športnim, družabnim in kulturnim prireditvam. V vzhodnem delu kraka bodo uredili dve igralnici s skupnimi sanitarijami in garderobo, v južnem kraku pa razdelilno kuhinjo s spremnimi prostori, dodatni skupni prostor in tretjo igralnico s sanitarijami. Podstrešna etaža bo namenjena zaposlenim, skladiščenju in kurilnici. To je velika pridobitev za otroke, starše in zaposlene. Otroci zdaj bivajo v manj primernih prostorih v blokovskem naselju. Po izgradnji bodo namestili še opremo. Celotna investicija (nakup zemljišča, projekti, rušitev in gradnja novega objekta, nabava opreme, ureditev igrišča in strokovni nadzor) je vredna okoli 1,4 milijona evrov, denar so v celoti zagotovili v občinskem proračunu. Tudi sicer v Slovenski Bistrici uspešno zaključujejo načrte na področju predšolske vzgoje.
Oktobra začetek gradnje še v Laporju
Kot pojasnjuje Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Slovenska Bistrica, so konec maja objavili javni razpis za izgradnjo novega vrtca tudi v Laporju. Do roka, 12. julija, je ponudbo oddalo pet ponudnikov, v teh dneh ponudbe pregledujejo. Če pri postopku izbire ne bo zapletov, bo izbrani izvajalec lahko dela začel oktobra. V vrtcu, velikem približno 1482 kvadratnih metrov, bodo štiri igralnice, večnamenski prostor in drugi potrebni prostori. Objekt bo nizkoenergijski, predvidena je lesena montažna gradnja. Občino bo gradnja vrtca stala okoli dva milijona evrov, od Eko sklada pa bo pridobila sofinancerska sredstva v višini približno 374 tisoč evrov.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Gradnja vrtca v Ozki ulici (Tomaž Ajd)
OZIMIČ IZ ALMONTA NA OBČINO
S političnimi in delovnimi izkušnjami naj bi pripomogel k hitrejšemu pridobivanju evropskega denarja
Milan Ozimič, državni svetnik, nekdanji direktor bistriške občinske uprave in občinski svetnik ter kandidat za župana občine Slovenska Bistrica, je nazadnje delal v zasebnem podjetju Almont. Zaradi stečaja firme se je znašel na borzi, a njegova brezposelnost ni dolgo trajala. Novo delovno mesto je dobil v bistriški občinski upravi. Od konca avgusta bo v oddelku za prostor in okolje, ki ga vodi Danica Sagadin Leskovar, vodil evropske kohezijske projekte. V občinski upravi so prepričani, da bo Ozimič s svojimi političnimi in delovnimi izkušnjami pripomogel k hitrejšemu pridobivanju evropskega denarja in k pisanju projektov, ki naj bi kandidirali za kohezijska sredstva. Ozimič je član bistriške SDS in je v tej politični stranki – poleg državnega poslanca Jožefa Jerovška – že mnogo let osrednja politična osebnost. Ko je izgubil delovno mesto, se je govorilo, da bo prevzel eno od vodilnih funkcij v komunalnem podjetju. Očitno je, da so se tisti, ki so plasirali domnevo, zmotili, kajti v Komunali zdaj ni prostega delovnega mesta, ki bi ga lahko zasedel Ozimič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Milan Ozimič (Zdenko Kodrič)
ALUMINIJU DAJEJO SIJAJ
V Lesnini Emmi Slovenska Bistrica so v zadnjih dveh letih občutno povečali število zaposlenih v proizvodnji
Po odprtju nove eloksirne linije aprila lani in praznovanju 60-letnice delovanja v Lesnini Emmi Slovenska Bistrica v zadnjih dveh letih zaznavajo skokovit gospodarski napredek podjetja. Največji preskok se je zgodil v letih 2005 in 2006, v tem obdobju so občutno povečali število zaposlenih v proizvodnji – s 150 na 325, kolikor jih je zaposlenih danes – letni promet so povečali z 11 milijonov na 20 milijonov evrov, v naslednjih petih letih so si začrtali, da bodo dosegli okoli 50 milijonov evrov letnega prometa. V prihodnje naj bi zaposlili še nekaj visoko strokovno usposobljenega kadra, medtem ko o povečanju števila zaposlenih v proizvodnji ne razmišljajo več, saj naj bi te zamenjala posodobljena avtomatizacija proizvodnje.
S polizdelki iz aluminija, eloksiranimi, z visokim sijajem, se na trgu uveljavljajo s sloganom Aluminiju dajemo sijaj. Kljub temu da je njihova vizija še večja uveljavitev na tujih trgih, njihov glavni partner je še vedno Ikea, se zadnje čase spet trudijo z nekoliko večjo prisotnostjo na domačem trgu. Ta čas v Sloveniji prodajo okoli 30 odstotkov proizvodnje, največ v Gorenje. “Lansko leto smo zaključili najbolj uspešno od vseh poslovnih let v zgodovini podjetja,” je povedal Roman Stegne, direktor Lesnine Emmi Slovenska Bistrica, prav tako uspešno so zaznamovali prvo polovico letošnjega leta, ko so dosegli boljše rezultate od načrtovanih.
Lesnino Emmi Slovenska Bistrica je v začetku tega leta kupilo ljubljansko zasebno podjetje AHA aluminij. Lesnina Emmi je zdaj v postopku pripajanja k podjetju AHA aluminij, ko bodo vsi potrebni postopki končani, se bo sedanja Lesnina Emmi preimenovala v podjetje AHA Emmi, lastnik pa bo sedež ljubljanskega podjetja preselil v Slovensko Bistrico. Direktor firme bo še naprej Roman Stegne, ki je v zadnjih letih vodenja s svojimi sodelavci poskrbel za skokovit razvoj tega bistriškega podjetja.
VIR: Irena Brdnik, Večer
FOTO: Bistričan.si
V POLJČANSKO ŠOLO NE BO VEČ TEKLO
Poslej brez dežnikov
Šola z ravno streho se v Poljčanah ni obnesla – To poletje so jo naposled prekrili
»Že takoj po otvoritvi šole v Poljčanah, pred 21 leti, smo učitelji in učenci spoznali, da šola z ravno streho (in le delnimi poševninami) ni primerna za naše kraje. Kmalu je namreč začelo zamakati in z dežjem in vodo smo se dajali vsa ta leta. Pred 14 leti smo šolo dogradili, vendar pa denarja za streho nismo dobili vse do letos,« pravi Stane Kavčič, ravnatelj osnovne šole Poljčane, kjer te dni potekajo še zadnja krovska dela. Pouk bodo lahko začeli normalno, že 1. septembra, poslej jih tudi ne bo strah dežja.
K šoli so dogradili učilnico in kabinet, denar pa so dobili z ministrstva za šolstvo in nekaj iz občinskega proračuna.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Zdaj prava streha na šoli v Poljčanah (ps)
RAZSTAVA NENAVADNIH KORENIN
Prebivalcem Slovenske Bistrice se jeseni obeta nadvse zanimiva razstava korenin. Kot je povedal ravnatelj knjižnice v Slovenski Bistrici Miljutin Arko, večkratni organizator likovnih razstav, bo to prva tovrstna razstava na področju Slovenske Bistrice in okolice. Pokazala bo lesene kipce, ki jih je ustvarila narava.
VIR: J. P. Večer
SMRTEN SKOK IZ VLAKA
Kakšnih 400 m od železniške postaje na Pragerskem so našli na levem tiru razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Glava je bila odrezana od trupla in je ležala 15 m vstran. Ugotovili so da gre za 34letnega Frana Turija Krivaka iz Velikega Trgovišta, srez Klanjec. Pri komisijskem ogledu so dognali, da ne gre v tem primeru za samomor. Krivak se je vozil namreč v napačno smer. Na Pragerskem se je očitno zbudil iz spanja in je spoznal, da se je med spanjem pripeljal do neprave postaje. V zndnjem trenutku je skočil iz vlaka, pa ga je zajelo kolesje vlaka in ga povozilo.
VIR: Jutro
UKRADEL MONŠTRANCO, KELIH IN DENAR
23. avgusta 1939 so na Planini orožniki prijeli čevljarja Jazbinška iz Studencev, ki je v svojem stanovanju v Slomškovi ulici skrival Roganovo razbojniško tolpo. Jazbinšek je naropano blago razprodajal po Mariboru in okolici. Pričakujejo, da bo Jazbinškovo zaslišanje prineslo več novih stvari na dan. Včeraj zaslišana roparjeva ljubica Vezovnikova je izpovedala, da je Rogan s svojimi pajdaši vlomil tudi v polskavsko cerkev in odnesel monštranco, kelih ter nekaj drobiža. Monštranco in kelih so zakopali pri smuški skakalnici na Betnavi. Aretacija čevljarja Ivana Jazbinška iz Studencev je še bolj osvetlila zločinske načrte razbojnika Rogana in njegovih pajdašev. Med drugim je razbojniška tolpa pripravljala umor limbuškega in polskavskega župnika. /…/
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 431
BLAGOSLOVILI NOVI RAZGLEDNI STOLP
Blagoslovitev novega razglednega stolpa (16 m visokega) na Velikem vrhu (1347 m), bo v nedeljo, 23. avgusta 1936
Z novega razglednega stolpa se nudi najkrasnejši razgled na vsem Pohorju. V neposredni bližini leži Črno jezero v gozdnem zatišju, dalje Areh z Ruško kočo, Klopni vrh, ves Kozjak, celo Gradec, Svinjska planina z Golico, Urška in Peca, ter prekrasne Savinjske alpe. Na jugu pa se ti nudi prekrasen pogled od Konjiške gore in Boča preko Donačke gore na Zagrebško goro ter Celjsko hribovje. Preko Dravsko-ptujskega polja pa se srebri široka Drava. Stolp je postavilo SPD Slov. Bistrica na zemljišču g. dr. Huga Windischgrätza, lastnika Velikega vrha. Na predvečer razsvetljava plan. doma in cerkve ter kresovanje in prižiganje raket. V nedeljo ob 10. uri sv. maša, po maši skupen odhod na Veliki vrh (20 minut) in blagoslovitev razglednega stolpa. Pri maši in slovesnosti poje septet Živko iz Maribora. Planinska godba. Dostopi: iz Slov. Bistrice, Peska in Areha po 3 ure, iz Oplotnice 2 uri. Avtomobilska cesta preko Šmartna na Pohorju do Ramšaka, od koder prideš do Sv. Treh kraljev v 1 uri pešhoje. Povratek proti Mariboru in Celju z večernim vlakom iz Slov. Bistrice ob 21.12. uri. Vsa pota so bila ta teden popolnoma na novo markirana ter označena z novimi markacijskimi tablami. Blagoslovitev se vrši ob vsakem vremenu!
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodila se je agronomka in dendrologinja JELENA DE BELDER KOVAČIČ
Jelena de Belder Kovačič se je rodila 23. avgusta 1925 v Jasenovcu (Hrvaška) Slovencema Andreju in Elizabeti. Oče je bil od začetka petdesetih let upravnik državnega posestva na Pragerskem. Leta 1960 sta se starša preselila na Zgornjo Polskavo, kjer sta tudi pokopana.
Jelena je med leti 1945−50 študirala agronomijo v Zagrebu (Hrvaška). Konce tedna je preživljala pri starših na Pragerskem, kakšno leto je pa tam tudi živela.
Leta 1952 se je v Belgiji poročila z Robertom de Belderjem, solastnikom zapuščene, nekaj manj kot deset hektarjev velike drevesnice. Oba sta bila navdušena dendrologa in začela sta urejati rastline v drevesnici. Nekdaj zaraščena drevesnica ‘Kalmthout’ je dobila status arboretuma, ki si je sčasoma ustvaril mednarodni ugled.
Je soavtorica kuharske knjige Okus po cvetju (1994, 2006), z RTV Slovenija je sodelovala v dveh televizijskih oddajah List in cvet (1994) in Okus po cvetju (1998).
Redno je obiskovala starše na Zgornji Polskavi in z domačini stkala prijateljske vezi.
Jelena de Belder Kovačič je umrla 31. avgusta 2003 med preživljanjem dopusta na otoku Krku na Hrvaškem. Pokopana je v Belgiji.
VIR: biografski-sb.si
SLOVO
Podpisani R. Železnik se poslavlja vsled svojega nenadnega odhoda iz Slov. Bistrice od vseh svojih prijateljev in znancev ter društev Sokola, Narodne čitalnice in C. M. podružnice ter so tem potom kar najiskreneje zahvaljuje vsem cenj. predsednikom omenjenih društev za njihovo naklonjenost.
VIR: R. Železnik, Jutro
LJUDSKI SHOD NA SPODNJI POLSKAVI
23. avgusta 1903 se je na Spodnji Polskavi odvil »ljudski shod«, o katerem se je nato še dolgo razvnemala polemika med narodno ozaveščenimi posamezniki in tako imenovanimi »štajercijanci«, ki so nasprotovali programu Zedinjene Slovenije ter se zavzemali za ohranitev tradicionalnih jezikovnih in kulturnih razmerij med Nemci in Slovenci. Na tem zboru je govoril tudi dr. Vekoslav Kukovec (1876–1951) iz Slovenskih goric, takrat odvetniški kandidat v Celju ter pozneje eden vodilnih slovensko-štajerskih politikov, in se (besedno) spopadel s provokatorji, nasprotniki slovenstva, ki so prišli s Pragerskega, da bi shod »minirali ali povzročali vsaj nemir«.
VIR: Mirko Munda, Pragersko – kronika, str. 20
