Pri Spodnji Polskavi, na južnem pobočju zahodnega grebena v gozdu Velenik nad cesto Slovenska Bistrica-Pragersko, je grobišče štirih gomil iz antičnega časa. Zdaj so tam pri kopanju vodovoda od Šikol proti Bistrici odkrili še marmornati rimski nagrobni spomenik. “Je dimenzij 113×51×37 centimetrov in iz pohorskega marmorja,” pove arheologinja Jasna Vinder. Pri odkritju je bila tam, ker morajo pri kopanju na območjih, ki so razglašena za arheološka, sodelovati arheologi. “In je bilo vredno,” pove. Kot vsakič, ko arheologi nekaj novega odkrijejo, je bilo vznemirjenje. “Kamen je velik in bi ga bilo težko spregledati, na spodnji strani ga je bager z žlico zadel, da je zaškrtalo in se zaiskrilo.” Kar ponudil se je kopačem v vsej širini in dolžini, globlje iz zemlje so ga potegnili s stroji. “Na spomeniku je moška podoba simbolične postavitve, kakršne so bile v rimskem času običaj. V eni roki ima rog obilja, v drugi ugasnjeno baklo, kar pomeni, da je umrl.” Na spodnji ploskvi ima kamen dve luknji za dvigovanje, na zgornji tudi luknjo za oprijemanje. Rimljani so imeli škarje z vzmetjo, ko so kamen dvignili, so škarje prijele, žerjave so poznali, vitle. Je torej zagotovo iz rimskega časa, iz prvega ali drugega stoletja. Ne tonalit, ampak marmor Pohorje je bilo v rimskih časih zanimivo zaradi marmorja. “Kamnolomi so bili na bistriški strani, enega je v dolini potoka Bistrica mogoče videti,” poudari arheologinja iz bistriškega podjetja PJP. “V Veleniku naj bi bila marmorata, skladišče marmorja, ki so ga z drčami, sanmi in drugače pripeljali s Pohorja. Mimo Pragerskega je proti Ptuju je vodila rimska cesta, katere del je v Slovenski Bistrici ohranjen. Možno je, da so v marmorato prihajali ljudje s Ptuja. Če so imeli dovolj denarja, so jim ga izklesali v celoti, sicer so bili polizdelki. Najdeni ni narejen do konca.” Morda je od skladišča marmorja do glavne ceste vodila pot, po kateri so marmor s Pohorja prevažali naprej. Trden in težak kamen je bil dragocen in cenjen. Vse to je teorija, strokovnjaki bodo o tem seveda še razglabljali. Današnja Slovenska Bistrica je bila v rimskih časih zelo blizu najpomembnejšega prometnega ožilja, območje, kjer je Maribor bil zaledje, tukaj so bili v rimski dobi samo manjši zaselki in posamična domovanja. “Na skupku pristav in vasic so živeli tu rojeni ali sem priseljeni romanizirani domačini kot svobodni tujci, osvobojenci in sužnji, najpomembnejši med njimi z rimskim državljanstvom pa zemljiški posestniki, trgovci ali zaposleni v rimskih službah,” je o tem delu mariborske arheološke preteklosti na podlagi raziskav sklepal legendarni mariborski arheolog Stanko Pahič. Danes dvajset minut z avtomobilom stran je bila rimska obcestna postaja. Z izkopavanji so našli tloris stavbe, severozahodno od stavbe so bili odkriti sledovi rimskodobne kovaške delavnice in doslej neznane ceste, ki bi lahko bila namenjena transportu kamna. V Zgornji Novi vasi so v soteski potoka sledovi kamnoloma iz rimskih časov. Del rimske ceste je ohranjen na Pragerskem, do sedem metrov je bila široka in imela je petnajst centimetrov debelo gramozno plast. Cestišče je ohranjeno tudi v Prepužu. Pod cerkvico svete Uršule je pod kmetijo Trmota do deset metrov visok kamnolom debelozrnatega marmorja z izhodom proti Šmartnemu. V Črešnjevcu so v zidove župne cerkve in taborno obzidje vgrajeni številni rimski kamni, ki pripadajo nagrobnikom, žrtvenikom, sarkofagom in delom stavb. Na Črešnjevcu je v gozdu Gomilce tudi štiriindvajset rimskodobnih gomil, v gomile so dajali tudi keramiko in imeli marmorne plošče. Na grebenu med Gladomesom in Zgornjo Ložnico so odkrili sledi vile rustike, kot so rekli večjim kmetijam. Vsi omenjeni in še drugi spomeniki iz začetka štetja so z občinskim odlokom zaščiteni. Spomenik bo na ogled v Mariboru Zadnjega arheološkega odkritja so se razveselili v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer ga bodo hranili. “Pri nas so najstarejši predmeti iz arheološke zbirke iz časa mlajše kamene dobe, ko so se ljudje začeli stalno naseljevati v naših krajih, obdelovati zemljo in gojiti živino. Prostoročno so izdelovali lončenino in glajeno kamnito orodje. V muzeju hranimo čez sto tisoč predmetov, za vsakega sta najpomembnejša zgodba in sporočilo, ki ga nosi,” o muzeju pove direktorica Mirjana Koren. Da hranijo več kot petdeset rimskih spomenikov iz let od 15 pred našim štetjem do 4. stoletja, doda arheologinja Vesna Koprivnik, ki se ukvarja prav s tem obdobjem. “Na Mariborskem so odkritja seveda povezana s podeželskim življenjem, najdena je domača kuhinjska keramika, v mestih so bile steklarske delavnice,” spomni na odrinjenost travnika, ki je kasneje postal mesto. Stalna razstava Prvi dotik v mariborskem muzeju, kjer predstavljajo okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov, priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Rimsko tudi tam, kjer je bilo samo nekaj sto ljudi in se je zelo malo dogajalo, izstopa. “Gradili so z opeko, med katero so vstavljali malto,” pove Koprivnikova. Iz rimskih vil rustik, drugih objektov in gomil so v muzeju na ogled železni in bronasti predmeti, lončeno in stekleno posodje ter kamniti spomeniki. “V preteklosti sta gradnja in kmetijstvo uničila mnoge gomile. V Miklavžu jih je bilo v 19. stoletju osemnajst, danes so tri. Zdaj ob gradnjah avtocest in drugih večjih objektov odkrivamo, kar je bilo za nas skrito,” razglablja mariborska arheologinja. Jasna Vinder pove, da ona in arheologi iz podjetja, v katerem je zaposlena, zdaj kopljejo v Lancovi vasi na gradbišču bodoče avtoceste. “Komaj začeli smo,” spomni na potrpežljivost, ki je potrebna pri odstiranju zaves med sedanjostjo in preteklostjo. Prav rimski čas je pod zemljo pustil veliko sledi.

VIR: Bojan Tomažič, Večer
FOTO: Zgoraj: Jasna Vinder: “Spomenik se nam je med kopanjem kar ponudil” (Bojan Tomažič); Spodaj: Najdba z izklesano podobo človeka je marmornata (Arhiv PJP)